Kako ganljivo!
V vsakdanjem življenju včasih pozabimo, da smo tudi sami del naravnega okolja. Če si rastline ogledamo pobližje, lahko opazimo, kako pomembna je moč dotika za vsa živa bitja.
Svet v veliki meri doživljamo in občutimo s svojim čutilom za dotik. S konicami prstov lahko otipamo člene verige. Začutimo tudi veter na obrazu in hlad noči, ko zjutraj bosi hodimo po travi. Sočloveka pozdravimo s trdnim stiskom roke, nežnim objemom ali tolažilnim trepljanjem po rami. Psiholog Martin Grunwald, ustanovitelj haptičnega laboratorija na Univerzi v Leipzigu, ve, zakaj se tako močno odzivamo na fizični stik. »Čutilo za dotik je naše najstarejše in najbolj izpopolnjeno čutilo. Osem tednov star plod že kaže močne reakcije ob dotiku ustnic; oči in ušesa pa takrat sploh še niso razvita." Na dotik lahko gledamo kot na naše primarno komunikacijsko sredstvo, ki oblikuje naš zgodnji jaz in nas zasidra v svetu. Za dojenčke je fizični stik prav tako pomemben za preživetje kot hrana. Milijoni receptorjev v naši koži nam omogočajo, da se na prijeten dotik odzovemo z mešanico napetosti, vibracij in pritiska. Na nevarnost nas opozarja tudi naša sposobnost zaznavanja toplote, mraza in pritiska.
Rastline in ljudje smo vedno občutljivi na dotik
Od vseh čutil je naše čutilo za dotik edino, ki ga ne moremo začasno »izklopiti« ali namerno potlačiti. Zato smo še posebej občutljivi na tipne občutke – tako kot rastline. Nekatere rastline se hitro odzovejo na dražljaje, na primer venerina muholovka (Dionea muscipula). Žuželka, ki pristane na notranji strani njenih rdečih listov, se tam dotakne čutnih dlak, ki sprožijo električne signale, zaradi katerih se list zapre. Pri mimozi (Mimosa pudica) že najmanjše ščetkanje zunanjega roba lističev sproži verižno reakcijo, pri kateri se celoten list upogne navznoter. V angleščini se rastlina imenuje tudi “touch-me-not”; v nemščini pa se "mimoza" uporablja za opis nekoga, ki je zelo občutljiv.
»Rastline ne obžalujejo in nimajo intuitivnega zavedanja svojega mentalnega ali čustvenega stanja. Toda rastline zaznavajo tipne občutke in nekatere od njih dejansko "občutijo" bolje kot mi. Rastline, kot je lupinasta kumara (Sicyos angulatus), so do desetkrat bolj občutljive od nas, ko gre za dotik,« piše biolog Daniel Chamovitz v svoji knjigi What a Plant Knows: A Field Guide to the Senses ( 2012), ki raziskuje svet zaznavanja rastlin.
Zdravilen in poživljajoč dotik
Sunki vetra in nevihte so posebej intenzivna oblika dotika za rastline in drevesa. Sprožijo namreč rastne spodbude, zaradi česar rastlina postane močnejša in robustnejša. Da lahko občutek dotika pomaga ljudem k zdravju, je bilo znano že davno. Običajne fizične terapije, kot so kopeli, hladne in tople obloge ter masaže, sprožijo naše naravne reakcije na zunanje dražljaje, da okrepimo telo in pospešimo okrevanje. Tudi številne tradicionalne metode zdravljenja temeljijo na pozitivnem učinku dotika, kot sta shiatsu in reiki.
Reference
Daniel Chamovitz: What a Plant Knows: A Field Guide to the Senses. New York: Scientific American/Farrar, Strauss and Giroux: 2012
Stefano Mancuso, Alessandra Viola: Brilliant Green: The Surprising History and Science of Plant Intelligence, Washington, DC: Island Press, 2015
Kathrin Meyer und Judith Elisabeth Weiss (Hrsg. für das Deutsche Hygiene-Museum Dresden): Von Pflanzen und Menschen, Wallstein, 2019
Martin Grunwald: „Homo hapticus. Warum wir ohne Tastsinn nicht leben können", Droemer, 2017
