Kakšen vpliv imajo dišave
Vonj cvetlic je lahko očarljiv, hkrati pa lahko deluje pomirjajoče in "zdravilno". Tako kot ljudje, tudi rastline lahko zaznavajo vonj. Lahko "vonjajo", ko dozori sadje ali pa preprosto vonji opozorijo na lačne živali v bližini.
Svež vonj sivke ali nežna nota vrtnic: prijeten vonj navdušuje naše čute. Učinek eteričnih olj je še posebej intenziven, saj so le ta ekstrahirana iz cvetov in vsebujejo do 400 kemičnih snovi, ki spodbujajo naše občutke za vonj. Vohalne celice v nosu pošljejo signal v možgane, kateri zaznajo vonj. Naš živčni sistem reagira s sproščanjem signalnih snovi, ki delujejo na našo duševnost, na naš endokrini in imunski sistem.
Sadje diši, ko dozori
Tudi brez znanstvenih raziskav, katere so nam dostopne dandanes, so ljudje v antičnih časih opazovali rastline in ugotovili, da reagirajo na okolico. V Egiptu je bilo poznano, da lahko vonj narezanih fig pripelje do tega, da dozori celotno drevo. Na Kitajskem so žgali kadilo oziroma določene dišave, da so trde hruške hitreje dozorele. Danes zastopimo zakaj: etilen, smrdeč plin, namreč ni prisoten samo v dimu, ampak ga proizvajajo tudi vse rastline. Ta pošlje signal, ki sproži proces zorenja. Medtem ko ljudje vohamo samo z nosom, rastline to počno s celotnim organizmom. Vse celice v rastlinah, bodisi v koreninah ali listih, imajo receptorje za vonj.
Drevesa opozarjajo drug drugega
"Vse vonje, katere proizvedejo rastline - naprimer rožmarin, bazilika ali sladki koren - imajo enako natančno sporočilo: one so rastline, to so njihove besede, njihov lekskon! Miljoni različnih kemijskih sestavin delujejo kot znaki v rastlinski govorici, o kateri pa vemo zelo malo," pojasni rastlinski nevrolog Stefano Mancuso. Kompleksni rastlinski jezik je primerjal z egipčanskimi hieroglifi, katere so razvozlali šele po mnogih poskusih.
Kakorkoli, lažje je opazovati kako deluje rastlinski jezik: drevesa, katerih veje in korenine se ne stikajo med sabo lahko komunicirajo s pomočjo vonjav preko zraka in na ta način lahko naprimer posvarijo pred plenilci. Kot primer lahko navedemo tudi drevo afriška akacija, ki proizvede plin, ko ga jedo žirafe. Za drevesa v bližini to predstavlja opozorilo za ne varnost. V nekaj minutah ostala drevesa v svojih listih naberejo toksine in zato niso užitni za žirafe.
Vonji sprožijo spomine
Vonji so tudi jezik ljudi, saj nam pomagajo shraniti naše spomine. Sveže pokošena trava, pečenje božičnih piškotov ali določen parfum: vonj je lahko ključ do preteklosti. Če določen vonj doseže nos, se v trenutku lahko povrnejo spomini, stari tudi desetletja. Nevroznanstveniki predpostavljajo, da je razlog v tem, da gre pot vonja skozi naše možgane - direktno skozi nos do hipokampusa ali "centra za nadzor spomina" v naših možganih.
Reference
Daniel Chamovitz: What a Plant Knows: A Field Guide to the Senses. New York: Scientific American / Farrar, Strauss and Giroux: 2012
Stefano Mancuso, Alessandra Viola: Brilliant Green: The Surprising History and Science of Plant Intelligence, Washington, DC: Island Press, 2015
Kathrin Meyer und Judith Elisabeth Weiss (Hrsg. für das Deutsche Hygiene-Museum Dresden): „Von Pflanzen und Menschen“, Wallstein, 2019
Eva Heuberger, Iris Stappen, Regula Rudolf von der Rohr: „Richen und Fühlen. Wie Geruchssinn, Ängste und Depressionen zusammenspielen“, fischer & gann, 2017
www.pflanzenforschung.de/de/themen/lexikon/ethylen-ethen-10096
www.pflanzenforschung.de/index.php?cID=5681
www.ds.mpg.de/2495238/Gerueche_und_Erinnerungen
