Odkrijte sedem novih čutov v sebi

Vse kar vidimo in zaznavamo doživimo skozi svoja čutila. V vsakdanjem življenju pogosto jemljemo čutne zaznave kot samoumevne, čeprav predstavljajo pomemben del našega življenja - z več kot splošno poznanimi petimi čuti. Naravoslovec in filozof Rudolf Steiner, ki je ustanovitelj Welede, se je intenzivno ukvarjal s človeško sposobnostjo dojemanja. Razvil je model dvanajstih čutil, ki so dopolnila običajnih pet - dotik, vid, sluh, vonj in okus - s sedmimi naslednjimi čutili. To so naša čutila za toploto, ravnotežje, gibanje, jezik, misel, življenje in mi sami. Dvanajst čutov smo razvrstili v tri skupine: čuti zunanjega sveta, čuti telesa, in družbena čutila.

Čut za vid je občutek, ki ga najpogosteje uporabljamo, ko se moramo orientirati. Vidimo ali sije sonce in lahko poiščemo kje smo spet pustili ključe od vhodnjih vrat. Kvalitete tega vidnega sveta opazimo le, če o njem zavestno premišljujemo in odkrivamo svetlobo, temo in barve.

Grenka ali slana, sladka ali kisla? Naš jezik z občutkom za okus razlikuje med temi štirimi lastnostmi. Toda naš občutek za okus je pester in kompleksen tudi zato, ker se okusi zlahka mešajo z drugimi senzoričnimi lastnostmi, kot sta vonj in naš občutek za dotik na jeziku.

Naša reakcija na dišave in druge vonjave je zelo individualna in čustvena. Nič čudnega ni, da je naš vonj izjemno občutljiv.

V hladnem zimskem dnevu brez rokavic raje držimo lopato za sneg, ki ima lesen ročaj kot kovinskega. Razlog za to je naš občutek toplote, ki izhaja iz naših izkušenj z materiali in prostorom v katerem živimo.

Običajno se niti ne zavedamo svojega občutka ravnotežja. Če nekaj ni v redu, če izgubimo ravnotežje ali smo omotični, šele takrat opazimo kako pomemben je ta občutek za nas in naše zavedanje.

Tudi občutek za gibanje jemljemo za samoumevno. Z njegovo pomočjo premikamo roke in noge, ne da bi jih potrebovali gledati. Na primer, roke lahko položimo na hrbet.

Ko smo utrujeni ali pa, ko zbolimo, se začnemo zavedati smisla življenja. To nas poveže s telesom, ki nam omogoča ritem, da se zjutraj počutimo sveže, spočito in zvečer utrujeno.

S tem občutkom izražamo naklonjenost in nežnost, nudi nam izkušnjo, kako lahko dotik vpliva na nas: občutek za dotik je vedno povezan z gibanjem. V temni sobi se premikamo previdno in, če naletimo na oviro, začutimo meje svojega telesa in meje predmeta pred nami.

Naš čut za sluh kaže na bližino. Ko slišimo glas osebe ali živali, se počutimo povezani z njimi. Lahko opazujemo nekoga od daleč; ampak, ko ga slišimo pomeni, da smo že zelo blizu.

Še bolj se lahko približamo z občutkom govora, ki se bistveno razlikuje od posluha. Tudi, če ne razumemo ali ne govorimo tujega jezika, vseeno prepoznamo, ko oseba govori.

Da bi nekoga razumeli, ga poslušamo in dojamemo njihove misli znotraj nas. s pomočjo svojega občutka misli lahko dojamemo pomen tega, kar slišimo in pomislimo na stvari, ki prej niso bile v naših glavah.

Od trenutka, ko se rodimo, se obračamo na druge ljudi in jih dojemamo kot sočloveka. Naš edinstven interes zanje izvira iz našega občutka samega sebe.