Kako pomagati otrokom obvladovati stres?

Dr. Meinecke, otroštvo in stres sta izraza, ki se ne bi smela povezovati med sabo, vendar se zdi, da se to vse pogosteje dogaja

Dr Christoph Meinecke: Že kot mlad zdravnik sem imel primere otrok, ki so trpeli zaradi stresa, in  z leti je število takih primerov občutno naraslo. In to v vseh starostnih skupinah, predvsem med šolarji, pa tudi pri zelo majhnih otrocih v vrtcih.

Torej tudi otroci v vrtcu trpijo za stresom?

CM: Da, in število primerov je visoko. Skoraj vsak tretji otrok ima težave s spanjem, čezmerno joka in ima motnje hranjenja.

Zakaj se to dogaja?

CM: Če je mati pod stresom, otrok že med nosečnostjo absorbira njene stresne hormone, ali pa kasneje med dojenjem. Čustveno stanje starša na splošno vpliva na otrokovo dovzetnost za stres. Dojenčki še posebej potrebujejo čustveno in psihološko povezanost ter ljubezen. Čutiti morajo, da je ob njih nekdo, ki opazi, da jokajo in jih potolaži. Če se to ne zgodi, bo občutek zapuščenosti pri otroku sprožil stres..

Kako lahko starši ugotovijo, ali je otrok v vrtcu pod stresom?

CM: Med otroki v vrtcu čedalje pogosteje opažamo motnje spanja, hiperaktivnost in povečano dovzetnost za okužbe, v večjem obsegu, kot je bilo obolevanje za otroškimi boleznimi včasih. Stres je pravzaprav zdrav odziv telesa, ki omogoča, da smo pozorni in sposobni reagirati v težavnih situacijah. Vendar, ko ni več pravega ravnotežja med delom in počitkom, ko ni več zadosti časa za obnovitev sil, ko je otrok večino časa napet, potem prevlada stres.

Tako nesorazmerje je na dolgi rok škodljivo in vodi v bolezen. Kortizol, ki je eden od stresnih hormonov, slabi imunski sistem in sposobnost telesa, da se upre infekcijam.

Kakšni so znaki stresa med šolarji?

CM: Veliko šolarjev ima glavobole, bolečine v trebuhu in hrbtu ter težave s spanjem. Otroci so lahko depresivni, agresivni ali pa imajo težave s koncentracijo. Poleg navedenega se pridruži še strah pred osamitvijo ali neuspehom. Na splošno so otroci danes bistveno bolj nemirni kot nekoč.

In kje so, po vašem mnenju, vzroki?

CM: Številni otroci so danes pod večjim stresom, kot so bili v preteklosti in zato potrebujejo močnejše osebne vezi in individualno pozornost. Zaradi velikega števila učencev v razredih, učitelji učencem ne morejo nuditi dovolj osebne pozornosti, a nekateri pozornosti tudi doma ne prejmejo dovolj. Pristni odnosi zagotavljajo stabilnost in s tem posledično tudi varnost. Če za to  ni časa, se pojavi negotovost.

Ali to pomeni, bolj kot so otroci in starši med sabo povezani, manjša je verjetnost, da bodo trpeli zaradi stresa?

CM: Ni nujno, da je močna povezanost vzpostavljena le s starši, lahko je to tudi neka druga oseba na katero se je otrok močno čustveno navezal. Oseba, za katero otrok čuti: "ona verjame vame, pri njej lahko izrazim svoj resnični jaz, priznava me in me ceni ter mi daje varnost, zaščito in neodvisnost." V takšnem ozračju se lahko otrok nauči upravljati stres. Seveda, tudi dobri zgledi pomagajo. Starši ne bi smeli samo govoriti, da so pod stresom, temveč bi si morali tudi zares vzeti čas za odmor in počitek.

Kaj še lahko povzroči pritisk v šoli?

CM: Če straši od otroka preveč pričakujejo,  lahko to povzroči dodaten pritisk. Mnogi otroci so pod pritiskom, ko prestopijo šolski prag, zato postanejo cmeravi, žalostni ali razdraženi in agresivni. Če se otrokovo vedenje ob prehodu v šolo spremeni in tudi nadaljuje na tak način, je to znak čustvene stiske. Ne gre za to, kaj si želijo odrasli - odrasli so odgovorni za potrebe svojih otrok, in ne obratno. Šele, ko okolje ustreza otrokovim sposobnostim in potrebam, lahko otroci resnično razvijejo svoje talente. Še en pogost dejavnik vpliva na stres in sicer pričetek pouka ob zgodnji jutranji uri. Otroci, ki jih zjutraj le stežka zbudimo, imajo v krvi več stresnih hormonov, zaradi česar so bolj občutljivi in imajo pogosteje učne težave. V takem primeru priporočamo, da ležejo spat bolj zgodaj zvečer.

Kako pomembno je, da imajo otroci popoldan dovolj prostega časa?

CM: Otroci potrebujejo navdih, morajo imeti možnost, da se preselijo v svoj domišljijski svet, v njem živijo in ga osvojijo. Otroci so željni učenja in spoznavanja novih stvari. Preveč popoldanskih dejavnosti lahko otroka bolj izčrpa kot spodbuja, še posebej, če je potrebno popoldan delati še domačo nalogo. Prosti čas bi moral biti pravilo in ne izjema. Starši bi morali tudi paziti, da otroci ne preživijo preveč časa pred zaslonom računalnika, pametnega telefona ali igralnih konzol. Stalni vizualni dražljaji lahko otroke razburijo in jih naredijo nemirne. Če se otroci med sabo fizično ne srečujejo več, ampak komunicirajo predvsem preko spletnih socialnih medijev, lahko sčasoma težje navezujejo osebne stike, kar tudi lahko povzroči strah, tesnobo in osamljenost.

Na katerih življenjskih prelomnicah so otroci najbolj izpostavljeni stresu?

CM: Začetek šole je prva takšna prelomnica. Nekateri otroci, ki se soočajo z novimi zahtevami šole, v popoldanskem času znova potrebujejo počitek za spanje, da si obnovijo moči. Druga ključna prelomnica se pojavi pri starosti od 9 do 10 let, ko nastopi odhod iz brezskrbnega otroštva. Otroci prenehajo govoriti svojim staršem o vsaki misli, dogodku. V tem obdobju opazijo, da so tudi starši samo ljudje. Ta ugotovitev jih lahko za nekaj časa užalosti in jim povzroči občutek neugodja. Lahko se pojavlja glavobol ali bolečine v trebuhu. Starši, ki se tega zavedajo, lahko ustrezno reagirajo, razumejo otroka in so mu v oporo. To pomeni, da na izražene težave ne reagirajo z nejevoljo, temveč z razumevanjem, tudi kadar se otrok na vprašanja nenamerno  odzove predrzno in nesramno.

Kako lahko starši svojim otrokom zagotovijo občutek stabilnosti in varnosti,  da bi se jih stres čim manj dotaknil?

CM: Predvsem je pomembno, da redno skupaj preživljajo čas, na primer ob večerji. Starši morajo biti prisotni, ne smejo opravljati telefonskih klicev, brati e-pošte ali brskati po internetu. V tem času bi morali resnično posvetiti pozornost le drug drugemu. Izjemno pomembno je, da starši poslušajo svoje otroke, ne smejo se  takoj odzvati z dobronamernim nasvetom. Otroci morajo vedeti, da jih starši sprejemajo take kot so, da jim je mar, da jim z zanimanjem prisluhnejo. Starši ne smejo zavračati občutkov svojih otrok z ustaljenimi frazami, kot so: "Ne skrbi, vse bo v redu".

Kako naj starši na primeren način prisluhnejo svojemu otroku?

CM: Predlagam, da se poskusite vživeti v otrokove občutke in ga nagovorite: »Res si žalosten, povej mi, kaj se dogaja?« Ali pa, če se je otrokov prijatelj nenadoma prenehal igrati z njim, kar se včasih zgodi, ne poskušajte razlagati,  zakaj je naredil nekaj takega. Namesto tega raje sočustvujte z njim in se poskusite vživeti v čustveno stanje svojega otroka. Otrok bo čutil, da ga sprejemate, da je z vami varen, kar je potrebno v tej težki čustveni situaciji. Otroka lahko pomirijo tudi prijetni rituali, kot je na primer glasno branje pred spanjem. Otrokom taki ustaljeni rituali nudijo občutek varnosti in zmanjšujejo negativni stres. Ko pred spanjem odprete knjigo, začne otroško telo sproščati spalne hormone. Masaže, zlasti po hrbtu, pa tudi na nogah in podplatih, na primer s sivkinim oljem,  ustvarjajo trenutke ljubezni, kjer se otrok počuti popolnoma varno. Za starejše malčke in šolske otroke je primeren ritual vsakodnevni pregled iztekajočega se dneva. Napetost razbremeni vprašanje: "Kaj lepega se ti je danes zgodilo?" - pustite otroka govoriti, če je mogoče, ne dajajte nobenega nasveta.

Ali obstaja razlika med tem, kako odrasli in otroci obvladujejo stres?

CM: Otroci na splošno bolje obvladujejo stres, saj imajo močan notranji občutek, kaj potrebujejo. Morda je to spanje ali igranje, kjer domišljijski  svetovi omogočajo, da izrazijo svoje občutke. Pomembno je, da jim to omogočimo in da jih med igro ne prekinjamo. Otroci se bodo počutili sposobne, da sami najdejo svoje notranje ravnovesje. To je najboljši način preprečevanja stresa.

Ali obstaja razlika med tem, kako odrasli in otroci obvladujejo stres?

CM: Otroci na splošno bolje obvladujejo stres, saj imajo močan notranji občutek, kaj potrebujejo. Morda je to spanje ali igranje, kjer domišljijski  svetovi omogočajo, da izrazijo svoje občutke. Pomembno je, da jim to omogočimo in, da jih med igro ne prekinjamo. Otroci se bodo počutili sposobne, da so sami našli svoje notranje ravnovesje. To je najboljši način preprečevanja stresa.