Zdravo znojenje
Običajno znojenja ne dojemamo kot posebno prijetno doživetje. Toda dejansko igra v našem telesu pomembno vlogo. Dermatolog Dr. Lüder Jachens pojasnjuje, kaj se dogaja v našem telesu, ko se znojimo - in kakšno vlogo ima pri tem koža.
Zakaj se znojimo?
Lüder Jachens: Naše telo svojo temperaturo uravnava z znojenjem, saj izhlapevanje vlage na površini kože telo hladi. Hlajenje telesa omogočata tudi kroženje krvi skozi kožo in maščobno tkivo. Ko se znojimo, naše telo ne izgublja le vode, temveč izloča tudi toksine in metabolite ter se tako čisti. Pravzaprav se vedno rahlo znojimo, a tega niti ne opazimo. Ta aktivnost kože je skupaj z izločanjem sebuma organska osnova za čustveno doživljanje in zavedanje našega telesa.
Kaj povzroča telesni vonj?
LJ: Svež znoj je brez vonja. Sestavljen je iz več kot 99 odstotkov vode in vsebuje sol, elektrolite, maščobne kisline in majhne količine beljakovin. Na površini kože znoj razkrajajo bakterije, zato znoj dobi svoj značilni "prepoteni" vonj. Preznojena otroška športna oblačila komajda kaj smrdijo; to se spremeni šele s puberteto, ko se telesni znoj in znojne žleze popolnoma razvijejo.
Kaj lahko storimo glede neprijetnega vonja?
LJ: Bakterije se zbirajo na koži, kjer je mokro in toplo, in tam kjer je veliko znojnih žlez, na primer pod pazduho. Vsakodnevna telesna nega pomaga preprečiti vonj po znoju. Nastanek neprijetnega vonja preprečujejo tudi ohlapna bombažna oblačila in dezodoranti, ki so izdelani iz naravnih, zelo kvalitetnih eteričnih olj.
Tvorjenje znoja je odvisno tudi od živčne napetosti in stresa, še posebej v območju pazduhe. Mladostniki v puberteti še niso vajeni kako se soočati s stresom, zato se pogosto znojijo. V letih fizičnega in duševnega zorenja avtonomni živčni sistem, ki ureja vse presnovne funkcije, še ni zmožen popolnoma uravnavati stimulacije in umirjanja. V tem času lahko stres zlahka sproži nenadzorovano znojenje.
Koliko znoja izgubimo vsak dan?
LJ: Koliko se znojimo, je odvisno od posameznika. Pri zmernih temperaturah, brez povečane fizične aktivnosti, koža izloča okoli 200 ml znoja čez dan. Med športnimi aktivnostmi lahko skozi kožo odteče bistveno več tekočine, odvisno od intenzivnosti vadbe in zunanjih razmer. V eni uri plavanja je izgubimo približno 300 ml; v eni uri odbojke na plaži lahko izgubimo tudi do dva litra. Trenirani športniki se bolj znojijo od netreniranih. Kadar treniramo telo namreč hkrati treniramo tudi sistem uravnavanja telesne temperature.
Kakšno vlogo ima naša koža pri proizvodnji znoja?
LJ: Koža je metabolni organ. Izloča snovi, kot sta voda ali sebum, in absorbira druge snovi, kot je kisik. Naš znoj prav tako odraža našo telesno zgradbo. Suha koža ima običajno šibkejši metabolizem kot koža, ki je mastna. Zato se ljudje s suho kožo manj znojijo, medtem, ko imajo ljudje z bolj aktivno presnovo bolj mastno kožo in se tudi lažje in več znojijo. Koža razkriva tudi naša čustva, na primer, ko smo v zadregi zardimo ali prebledimo od strahu. Strah in tesnoba pogosto vzpodbudita znojenje. V antropozofski medicini človeka obravnavamo kot celoto. Telo, um in duša skupaj tvorijo zelo zapleten sistem, kjer so različna področja med sabo povezana. Torej lahko sklepamo, da je naša zunanja lupina – koža, odraz našega celotnega telesa