narava

5 nasvetov za zmanjšanje ekološkega odtisa

Kako lahko pomagate ohranjati dragocene naravne vire

Dan prekoračitve Zemlje je dan, ko človeška poraba naravnih virov preseže tisto, kar lahko narava tisto leto obnovi. Ta dan vsako leto nastopi bolj zgodaj, kar je zanesljiv znak, da moramo ljudje spremeniti svoje potrošniške navade. Earth Overshoot Day izračunava neprofitna organizacija Global Footprint Network.

Zmanjšajte svoj ekološki odpit – 5 preprostih idej

Vsak izmed nas lahko igra aktivno vlogo pri varovanju planeta z zmanjševanjem svojega ekološkega odtisa. Ni nam treba kar naenkrat radikalno spremeniti načina življenja. Z manjšimi koraki lahko postopoma naredite svoje vsakdanje življenje in navade okolju bolj prijazne. Tukaj je 5 preprostih nasvetov za začetek.

 

#1 Jejte manj mesa in več hrane rastlinskega izvora

Eden najučinkovitejših načinov za zmanjšanje ogljičnega odtisa je uživanje več rastlinske hrane. Živalski proizvodi imajo namreč veliko večji ekološki odtis kot rastlinski izdelki. Pri proizvodnji mesa se porabi bistveno več vode in zemlje ter povzroči večje emisije toplogrednih plinov. Uživanje sezonske, regionalno pridelane hrane pomaga zmanjšati tudi svetovne transportne stroške. Z nakupovanjem svežih proizvodov na lokalni tržnici se izognete tudi odpadni embalaži.

#2 Manj letite in več potujte z vlakom, javnim prevozom ali kolesom

Mobilnost močno vpliva na naš osebni ekološki odtis. Potovanje z letalom povzroča precejšnje količine emisij CO2, kar pomeni, da je vsak let, na katerega se ne odpravimo, darilo za okolje. Okolju prijaznejše je potovanje z vlakom, kolesom ali javnim prevozom. Tudi način premikanja po mestu je pomemben - uporaba javnega prevoza, kolesarjenje ali hoja so okoljsko trajnostni načini za zaščito planeta.

#3 Kupujte manj in samo tisto, kar vas zares osrečuje

Zmanjšajte, popravite, ponovno uporabite in reciklirajte. Ne glede na to, ali gre za oblačila, pohištvo ali električne naprave - z manjšo in bolj zavestno porabo varčujemo z viri. Preden kupite nekaj novega, razmislite ali to res potrebujete. Predmete, ki so dosegli konec življenjske dobe, je treba reciklirati, kadarkoli je to mogoče. Orodje ali opremo, ki jo redko potrebujete, si lahko enostavno izposodite. Rabljeni izdelki, ki so že v obtoku, so vedno učinkovitejša možnost. Osnovno pravilo: dlje, ko se izdelki uporabljajo, boljše je njihovo ekološko ravnovesje. Odločite se za izdelke, ki so proizvedeni trajnostno in v skladu s pravično trgovinsko prakso ter jih ni treba prevažati na dolge razdalje.

#4 Doma varčujte z energijo

V obdobju ogrevanja lahko doma prihranite energijo tako, da znižate temperaturo. To, koliko ogrevamo naše domove, precej vpliva na našo energetsko bilanco. Znižanje termostata za samo eno stopinjo zmanjša stroške ogrevanja za približno 6 %. Druge navade varčevanja z energijo vključujejo popoln izklop električnih naprav, namesto da bi jih pustili v stanju pripravljenosti. Uporaba električnega grelnika vode je npr. učinkovitejša od kuhanja vode na štedilniku. Namestite lahko tudi energijsko učinkovite LED žarnice in ne pozabite ugasniti luči, ko zapustite prostor.

#5 Uporabljajte obnovljivo energijo

Ena sama (okolju prijazna) sprememba z močnim učinkom: prehod na enega od mnogih ponudnikov zelene električne energije. Z uporabo čiste, obnovljive energije lahko povprečno tričlansko gospodinjstvo prihrani približno 2 toni CO2 na leto.

Kakšen je vaš ekološki odtis?

Naš ekološki odtis, znan tudi kot okoljski odtis, predstavlja območje na zemlji, ki ga zasedamo s svojim načinom življenja. S skoraj vsem, kar počnemo, porabljamo naravne vire. Osebni ekološki odtis opisuje, koliko zemlje je potrebno za podporo porab ljenih virov s strani ene osebe. Ekološki odtis se od ogljičnega odtisa razlikuje po tem, da poleg izpustov toplogrednih plinov (TGP) vključuje tudi druge vplive na okolje.

Kako se izračuna ekološki odtis?

Ekološki odtis se meri v enotah globalnih hektarjev oz. v gha. Izračun upošteva različne dejavnike: na primer proizvodnjo oblačil in hrane, odlaganje odpadkov, porabo energije in emisije ogljikovega dioksida. Rezultat lahko nato primerjamo z biološko zmogljivostjo sveta ali regije. Znano tudi kot biokapaciteta, se nanaša na sposobnost območja, da regenerira tisto, kar ljudje porabijo, in absorbira njihove odpadke. Če je ekološki odtis države večji od njene biokapacitete, se porabi več naravnih virov, kot jih lahko država sama obnovi. V svetovnem merilu je to pogosto prikazano s količino zemlje, ki jo porabi človeštvo.