Divja vrtnica

Ni čudno, da ima vrtnica skoraj legendaren status med rožami - že Babilonci so gojili vrtnice in njihove cvetne liste uporabljali za izdelavo odišavljenih mazil. Na Kitajskem so vrntice gojili na posebnih terasah in že takrat poznali njihov regenerativni učinek. V času vladavine Karla Velikega so cvetne liste vrtnic uporabljali grgranje in zdravilne kopeli, destilacija dragocenega olja pa se je najverjetneje začela v Perziji. Eterično olje je bilo že v tistih časih izjemno dragoceno, saj je bila njegova pridelava izjemno draga in tako je še danes. Za proizvodnjo enega litra olja potrebujemo kar tri milijone cvetov. Danes poznamo številne vrtnice različnih vrst in vonjev. Obstaja približno 150 vrst divje vrtnice, od tega skoraj dve tretjini izvirata iz Azije.

Prav tako pomembna je notranjost vrtnice - divja vrnica je še posebej močna. Divja vrtnica lahko ohranja ravnovesje med gladkostjo in robustnostjo, zahtevami in prilagoditvami. Gojene vrtnice zaradi njihove edinstvene lepote in čarobnega vonja izžarevajo vitalnost in harmonijo. Nasprotno pa divje vrtnice v notranjosti skrivajo življenjsko moč in snovi, ki so ključne za nastanek dragocenega olja iz semen muškatne vrtnice.

Divja vrtnica s svojimi številnimi trni nadzoruje impulze, ki so odgovorni za zunanjo rast. Na ta način ustvarja notranje ravnovesje. To harmonijo kažejo plodovi divje vrtnice - s semeni je še posebej bogat šipek. Sposobnost vzpostavljanja ravnovesje pozitivno vpliva tudi na našo kožo. Olje muškatne vrtnice pomirja in gladi kožo, vonj damaščanske vrtnice pa vpliva na naše počutje. V izdelkih za nego obraza in telesa z divjo vrtnico uporabljamo muškatno vrtnico in njene plodove. Olje iz semen muškatne vrtnice ima namreč eno najbolj učinkovitih olj za glajenje kože. Izdelki z divjo vrtnico se še posebej učinkoviti po 30. letu, saj takrat koža postopoma postaja bolj zahtevna in suha.