Življenje v dobi mega mest

Metropolitansko območje Tokia, glavno mesto Japonske, trenutno velja za največje velemesto. Za boljšo predstavo:če bi bil mesto Tokio svoja država s 37 milijoni prebivalcev, bi se na seznamu najbolj naseljenih držav uvrstil na 38. mesto - za Poljsko (38,5 milijona) in pred Kanado (35,9 milijona).

Po podatkih Združenih narodov naj bi do leta 2030 v mestih živelo 60 odstotkov ljudi. Luanda (Angola), Dar es Salaam (Tanzanija), Bagdad (Irak), Chennai (Indija), Bogota (Kolumbija), Chicago (ZDA) in London (Velika Britanija) naj bi v prihodnosti postali mega mesta. Osaka na Japonskem bi bil lahko leta 2030 velemesto z najstarejšim prebivalstvom - do takrat naj bi bilo po ocenah 31 odstotkov prebivalstva Osaka starejših od 65 let. Za leto 2100 Inštitut za globalna mesta v Kanadi napoveduje, da bo imel Dar es Salaam 73 milijonov prebivalcev.

Velika mesta omogočajo potencial za trajnostni razvoj, socialne in tehnične inovacije ter individualni življenjski slog. Vendar je infrastruktura mnogih velemest obremenjena s konstantno in hitro rastjo. Posledice so preobremenjene in dotrajane ceste, nezanesljiva oskrba z energijo, pitno vodo, umazane soseske in visoke količine emisij trdnih delcev. Poleg tega ne smemo pozabiti tako na svetlobno onesnaževanje kot na onesnaževanje zraka. Indijski zdravnik in znanstveni bloger Rajiv Desai opisuje dobro delujoča območja v velikih mestih kot "VIP cono mest". Priložnosti, ki jih vele mesta ponujajo za samostojno, samoodločeno življenje, po drugi strani prinašajo tveganja za osamljenost, eksistencialno krizo in odtujenost od narave.

Urbano zelenje je temeljnega pomena za (dobro) življenje v velikih mestih. Navpično gojenje zelenjave, zelene strehe in fasade, ki pomagajo očistiti zrak, parki z jezeri ali zelene cone na odprtih površinah: rastline in drevesa lahko v velikih mestih delujejo kot rezervoarji ogljika in filtri finega prahu. Ulice, ki predstavljajo kanjone, nasičenost stavb in gradbeni materiali, kot so kamen, beton in asfalt, ki se ob toplem vremenu hitro segrejejo, povzročajo vročinski stres za ljudi in živali. Naravno zelenje deluje kot naravna klimatska naprava. Z uravnavanjem lokalne temperature zraka in tal, zelene površine pomagajo, da se izognemo tako imenovanim toplotnim otokom v mestu. Poleg tega žive meje, parki in vrste dreves pomagajo zmanjšati hrup.

Za pospeševanje trajnostne, zelene gradnje v mestu izvajajo arhitekturne poskuse na novem področju "gradnja botanike". Rastoča drevesa se uporabljajo kot živi, spremenljivi gradbeni materiali, rastline pa so vključeni v arhitekturno zasnovo. Eden od primerov je "Kocka dreves" nemškega arhitekta Ferdinanda Ludwiga: na trinadstropne, sprehodne kovinske odre v mestecu Nagold v Baden-Württembergu so posadili nešteto planjav. Sčasoma bodo drevesa rasla skupaj in tvorila nosilno konstrukcijo. Takšne žive zgradbe naj bi pozitivno vplivale na mestni ekosistem in spodbujale močnejšo povezanost med prebivalci mest in naravnim ciklom narave. Arhitekti so se zgledovali po živih koreninskih mostovih ljudstva Khasi v deževnem pragozdu Meghalaya v Indiji.
 

Kar urbanisti in arhitekti raziskujejo v velikem obsegu, posamezniki vadijo v lastnih mikro okoljih. Ljudje zelenjujejo svoja stanovanja, balkone, notranja dvorišča ali soseske. Organske, spremenljive oblike in spreminjajoče se barve cvetov, trav in dreves služijo kot proti utež statični arhitekturi mesta. Pojavljajo se specializirani poklici, kot sta „oblikovalec ozelenitve" (ang. greenterior designer) in „trajnostni oblikovalec notranje opreme“, katera imata v ospredju trajnost, zeleno zasnovo življenjskega prostora.

Zasajeno bivalno okolje in vrtnarjenje sta sama po sebi balzam za dušo in psiho. Številne študije so preučevale pomembnost doživljanja narave za naše počutje. Že kratek stik z naravo v zelenem mestnem okolju lahko pripomore k boljšemu razpoloženju in obnavljanju naše energije, hkrati pa zmanjša negativne občutke, kot so agresija, strah in jeza. Psihologi narave so ugotovili, da imajo otroci koristi od vsakega stika z naravo v smislu njihovega družbenega, kognitivnega, čustvenega in motoričnega razvoja. Ameriški eko aktivist Richard Louv (The Nature Principle. Reconnecting with Life in a Virtual Age, 2012) je prepričan: "Bolj ko postajamo visokotehnološki, več narave potrebujemo!"

Ali ste vedeli: Desetletje Združenih narodov (United Nations Decade) o biotski raznovrstnosti traja do konca leta 2020. ZN je pozvala globalno skupnost naj se zavzame za biološko raznovrstnost - celo rastline na vašem balkonu pripomorejo k spremembi.

V projekte dodelitve vrtov in urbanega vrtnarjenja se vključuje vse večje število ljudi, ki živi v mestih z več kot milijonom prebivalcev. Tako si ustvarjajo prostore, ki dajo občutek vasi in z gojenjem lastnega sadja, zelenjave in zelišč pridobijo nekaj občutka samostojnosti . V mestu neznancev tako rastline vzbujajo občutek skupnosti: ena oseba ima morda najboljšo tehniko za gojenje paradižnika ali ima morda sadike, ki jih deli z ostalimi, sosedovi otroci lahko pomagajo pri pobiranju krompirja ali pa morda sodelavec prispeva jajčne lupine, ki se jih lahko uporabi kot gnojilo; tako lahko majhen vrt nudi tolažbo prijatelju v stiski.
Ali ste vedeli: Desetletje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti traja do konca leta 2020. OZN so pozvali svetovno skupnost, naj se zavzame za biološko raznolikost - tudi sajenje rastlin na vašem balkonu lahko pripomore k spremembi.

Viri

https://ourworldindata.org/urbanization 

www.bbsr.bund.de/BBSR/DE/Veroeffentlichungen/ministerien/BMUB/VerschiedeneThemen/2015/gruenbuch-2015-dl.pdf?__blob=publicationFile&v=2

https://ourworldindata.org/urbanization

https://www.destatis.de/DE/Presse/Pressemitteilungen/2018/07/PD18_253_91.html

https://de.reuters.com/article/deutschland-bev-lkerung-idDEKBN1K00P7

https://geoplay.de/rankings/einwohner.aspx

https://www.destatis.de/DE/Presse/Pressemitteilungen/2018/07/PD18_253_91.html 

http://www.urbangateway.org/news/these-will-be-worlds-megacities-2030 

https://www.weforum.org/agenda/2018/10/mapping-the-world-s-new-megacities-in-2030/  

https://www.visualcapitalist.com/worlds-20-largest-megacities-2100/

https://www.un.org/development/desa/publications/2018-revision-of-world-urbanization-prospects.html

https://timesofindia.indiatimes.com/edit-page/Incredible-India-Indeed/articleshow/5232986.cms

https://davidsuzuki.org/wp-content/uploads/2017/09/impact-green-space-heat-air-pollution-urban-communities.pdf

www.bbsr.bund.de/BBSR/DE/Veroeffentlichungen/ministerien/BMUB/VerschiedeneThemen/2015/gruenbuch-2015-dl.pdf?__blob=publicationFile&v=2

http://heatresilientcity.de/

www.dega-gartenbau.de/Baeume-als-Feinstaubfilter,QUlEPTU1NDMxNDgmTUlEPTUxODQw.html

www.pflanzenforschung.de/de/journal/journalbeitrage/gruene-oasen-zum-durchatmen-pflanzlicher-filter-verbess-10720

www.detail.de/artikel/baubotanik-lebende-architektur-32392/#

www.greenpeace-magazin.de/nachrichten/wie-ein-architekt-mit-baumgebaeuden-staedte-lebenswerter-machen-moechte)

www.eco.ca/career-profiles/sustainable-interior-designer/ www.callwey.de/buecher/wohnen-in-gruen/

www.wanderforschung.de/files/gruentutgut1258032289.pdf

Herbert Renz-Polster/Gerald Hüther: „Wie Kinder heute wachsen: Natur als Entwicklungsraum“, Beltz Verlag

http://richardlouv.com

www.evidero.de/die-ur-geschichte-des-urban-gardenings

www.undekade-biologischevielfalt.de/un-dekade/die-un-dekade-biologische-vielfalt/