Rožmarin

Rožmarin je trdoživa rastlina s poetičnim imenom. Beseda »ros marinus« izvira latinščine in pomeni »rosa z morja«. Rožmarin je bil v antiki posvečen bogovom, še posebej grški boginji Afroditi, zaradi česar je bil poznan tudi kot simbol ljubezni. Rožmarin raste na mediteranskih obalah, od Portugalske pa do Ionskih otokov. Zimzelena nizko rastoča rastlina raste na vročih in suhih področjih, a prenese tudi ekstremen mraz. Niti temperature do 20 °C pod lediščem mu ne pridejo do živega.

Kljub temu, da je bil rožmarin pri antičnih Grkih poznan kot simbolna rastlina, pa so v tistem času o njegovi zdravilni moči vedeli bore malo. Iz tistega časa praktično ni ohranjenih nobenih zapisov o praktični uporabi rožmarina. Številne blagodejne učinke rožmarinovega eteričnega olja so odkrili šele v srednjem veku. Rožmarin ima močan grelni učinek, pomaga pri prebavi, spodbuja cirkulacijo in delovanje živčevja. Lajša tudi težave pri revmi in glavobole, rožmarinovo olje pa ima tudi antiseptični učinek. Izkazal se je kot dodatek kopeli, saj pomaga izboljšati celjenje okuženih ran in ran, ki se slabo celijo. Odličen učinek ima tudi v mazilih, saj se hitro vpije v kožo.

Izvlečke iz rožmarina uporabljamo v negovalnih izdelkih z namenom uravnavanje toplote v telesu in izboljševanja cirkulacije. Njegov intenziven vonj poživlja in deluje proti utrujenosti. Rožmarin je primeren za uživanje - na primer kot čaj - ali za zunanjo uporabo v obliki olja ali poparka.