Kako visoki so stroški zdravja zaradi mobilnosti?
Naša želja po mobilnosti ima visoko ceno. Vse več časa preživimo na cestah, prometnih zastojih. Posledica: stres, mentalne bolezni in tudi možnost fizičnih težav.
Prometni zastoji in življenjska doba
Bogota, Moskva ali Mumbai: velika mesta po svetu tekmujejo za prvo mesto med najbolj natrpanimi metropolami. V prestolnici Kolumbije vozniki izgubijo na leto 272 ur za čas na poti, ki so ga preživeli v prometnih zastojih. To je enako 11 dnem. V Rimu, Dublinu in Parizu motoristi preživijo približo 10 dni v letu v prometnih konicah; v Moskvi pa skoraj 9 dni.
Dvakrat več vozil kot pred 20 leti
Prometni zastoji so že dolgo postali vsakdanja realnost, kar ne preseneča: leta 1996 je bilo na cestah okoli 670 milijonov vozil; dve desetletji pozneje pa je bila ta številka 1,32 milijarde po vsem svetu. Največ vozil na prebivalca je na Finskem, kjer je registriranih 1,07 avtomobila na prebivalca. ZDA so na četrtem mestu.
Prometni zastoji v Aziji
Kitajska, gosto poseljena država z ocenjeno 1,3 milijarde prebivalcev, ima že več kot 300 milijonov registriranih vozil. To ustreza celotni populaciji ZDA. Prometni zastoj na Kitajski nacionalni avtocesti 110 iz leta 2010 je tako legendaren, da ima svoj vnos na Wikipediji. Avgusta 2010 je prometni kaos med Pekingom in Tibetom upočasnil na tisoče vozil na več kot 100 kilometrih in trajal dva tedna. Kljub temu še vedno drži rekord prometni zastoj, dolg 176 kilometrov, med dvema francoskima mestoma Lyon in Pariz iz leta 1980.
Stres v prometu škoduje srcu
Prometni zastoji nam ne vzamejo le časa, temveč tudi ogrožajo naše fizično in duševno zdravje. Ne gre le za nesreče: nemški zdravniki so odkrili, da so srčni napadi še posebej pogosti, ko so bili bolniki tik pred tem v prometu – bodisi v svojem avtomobilu ali na javnem prevozu. Vzrok? Stres, verjetno pa tudi onesnaženje zraka, zlasti zaradi izpustov trdih delcev. Zaradi koncentracije delcev so avtomobili, ki čakajo v prometnih zastojih ali na rdeči luči, do 40 odstotkov bolj škodljivi za okolje kot premikajoči se avtomobili.
Izguba avtonomije
Še posebej vozniki, ki redno preživijo veliko ur na cestah ki so nagnjene k prometnim zastojem, trpijo zaradi izgube avtonomije nad svojim življenjem. Tisti, ki redno prepotujejo več kot 500 kilometrov do dela, se zaradi psiholoških motenj precej pogosteje prijavljajo na bolniški dopust kot zaposleni, ki ne potujejo več kot 20 kilometrov do dela. Britansko fiziološko združenje je objavilo novo lestvico stresnih dejavnikov: "zamude pri prevozu" so na 12. mestu, pred grožnjo terorizma in izgubo pametnega telefona.
Prometni zastoji in pop kultura
Festival Woodstock iz leta 1969 je legendaren – tudi zaradi prometnega zastoja, ki ga je povzročil. Približno 500.000 obiskovalcev se je odpravilo na festival v majhno mesto Bethel v New Yorku in s tem povzročilo ogromne zastoje med tridnevnim festivalom. Prometni zastoji na cestah, ki so vodile do dogodka, so bili dolgi od 35 do 100 kilometrov. Joni Mitchell, ki je napisala festivalsko himno "Woodstock", se je po nasvetu svojega menedžerja odločila, da se festivala ne udeleži. Namesto da bi obtičala v prometu, se je odločila, da si festival ogleda na televiziji.
Rešitve na vidiku
Velika mesta, kot so London, Stockholm in Singapur, skušajo regulirati poplavo avtomobilov s sistemom cestnin. V nekaterih kitajskih mestih se dovoljenja za nova vozila izdajajo z žrebom, da bi omejili število zasebnih avtomobilov znotraj mestnih meja. Tallinn, estonska prestolnica, svojim državljanom ponuja brezplačen javni prevoz. Ob tem po vsem svetu preizkušajo sisteme za izposojo koles. V Globalnem indeksu kolesarskih mest 2019 se je Hangzhou s svojimi prizadevanji uvrstil na prvo mesto med velikimi mesti. Kitajsko mesto, ki se nahaja približno 200 kilometrov južno od Šanghaja, je vzpostavilo sistem za izposojo koles s 3.500 postajami in okoli 80.000 kolesi. Ekonomija deljenja bi lahko tudi pomagala: en avto, štirje potniki. Aplikacije za pametne telefone vedno bolj povezujejo ljudi z različnimi potrebami po mobilnosti. Brezvozni, samovozeči taksiji, ki jih zagovarjajo prometni načrtovalci po vsem svetu, se ne zdijo tako primerni za zmanjšanje prometnih zastojev, kot so upali. To je bil zaključek simulacije, ki jo je izvedel Inštitut za načrtovanje in sisteme prometa na švicarski univerzi ETH Zürich.
Viri:
http://inrix.com/press-releases/scorecard-2018-de/
https://subscribers.wardsintelligence.com/analysis/world-vehicle-population-rose-46-2016
https://www.weforum.org/agenda/2015/10/these-are-the-countries-with-the-most-vehicles-per-person/
https://en.wikipedia.org/wiki/China_National_Highway_110_traffic_jam
https://www.forbes.com/pictures/gide45fdi/lyon-paris-france-febr/#3e8c5a433b8d
https://www.wissenschaft.de/umwelt-natur/stau-attackiert-das-herz/
https://www.helmholtz-muenchen.de/aktuelles/uebersicht/pressemitteilungnews/article/26522/index.html
https://www.medicalnewstoday.com/articles/312570.php
https://www.physoc.org/blog/scientists-and-social-media-can-you-tweet-your-way-to-impact/
https://bestclassicbands.com/joni-mitchell-woodstock-song-2-27-18/
https://kommunal.de/city-maut-nahverkehrsabgabe
https://www.dw.com/de/lotterie-autozulassungen-in-peking-werden-verlost/av-37117909
https://www.visittallinn.ee/ger/tourist/planung/nahverkehr/offentliche-verkehrsmittel
https://coya.com/bike/index-2019
https://www.digitaltrends.com/mobile/best-ride-sharing-apps/
