Oči in zdravje oči

Vid je najpomembnejše čutilo, ki ga imamo za zaznavanje stvari okoli sebe. S svojo zelo zapleteno strukturo in fino motoriko so naše oči pravi čudež. Naše oči imajo veliko dela in morajo nenehno obvladovati zunanje dražljaje. Kaj pa, če so vaše oči pordele in razdražene ali suhe? Katere so pogoste težave z očmi in kako jih reševati?

Elementi očesa

Stena zrkla ima tri plasti: beločnico, žilnico in mrežnico. Zrklo je napolnjeno s prozorno snovjo, imenovano steklasto telo. Ta drži lečo, ki se nahaja med sprednjim in zadnjim prekatom. Na sprednjem delu očesa sta veznica in roženica. Pod roženico je šarenica, ki prekriva lečo. Odvisno od razpoložljive svetlobe in od tega, ali je svetla ali temna, se šarenica skrči ali razširi in prilagodi velikost zenice, da nadzoruje količino svetlobe, ki vstopa v oko. Tako kot zaslonka fotoaparata se tudi oko prilagaja svetlobi in prilagaja svojo globinsko ostrino.

Kako vidimo?

Svetloba pade na roženico, nato na zenico, kasneje na lečo in za tem preide skozi steklovino na mrežnico. Od tu senzorične celice in nevroni obdelujejo optične informacije in jih prenašajo v možgane. Neposredno za mrežnico se nahaja žilnica, ki neguje mrežnico. Mrežnica vsebuje milijone svetlobno občutljivih senzoričnih celic, imenovanih fotoreceptorji. Ko svetloba zadane te receptorje, ti pretvorijo optični dražljaj v električni signal, ki ga optični živec nato prenese v možgane. Šele na tej točki se pojavi podoba – slika, ki jo vidimo. Fotoreceptorji so združeni v paličice in stožce. Palice nam omogočajo, da vidimo enobarvne slike v slabih svetlobnih pogojih. Stožci nam omogočajo barvno gledanje. Te senzorične celice se nahajajo blizu makule, ki jo včasih imenujemo tudi rumena pega. To področje obdela najbolj fine podrobnosti za najvišjo ostrino vida. Naše vidno polje ima polmer približno 180 stopinj, tako da lahko vidimo tudi premike in predmete ob strani s pomočjo t.i. perifernega vida. 

Pogoste težave z očmi

Naše oči se morajo nenehno ščititi pred zunanjimi dražljaji. Prah in patogene na primer obrišemo s pomočjo veke, ko le-ta mežika. Prepih terpregreti oz. klimatizirani prostori pogosto povzročijo izsušitev površine očesa. Dolgotrajno delo za računalnikom lahko povzroči tudi suho veznico. Ko strmimo v računalniški zaslon, ne mežikamo tako pogosto kot sicer, kar vodi do izgube vlage v očesu. To lahko pomeni draženje, rdečico in prekomerno solzenje zaradi motenj v solznem filmu in celo okužbo oči. Tudi sonce, veter in suha vročina lahko dražijo oči. Kolesarjenje ali plavanje v notranjih ali zunanjih bazenih lahko povzroči tudi solzenje in rdeče oči. Pogoste težave z očmi vključujejo konjunktivitis, suhe oči in ječnjak. Pri konjunktivitisu ločimo neinfekcijsko in infekcijsko obliko, slednjo pa običajno povzročijo bakterije. 

Učinkovito zdravljenje očesnih bolezni

Nekatere očesne bolezni je mogoče učinkovito zdraviti in se običajno pozdravijo brez zapletov. Sem spadajo konjunktivitis, suho oko in ječnjak. Vsako od teh stanj ima različne simptome in njihovo priporočeno zdravljenje pogosto vključuje uporabo kapljic za oko ali mazila za oči. Očesne bolezni mora vedno pregledati zdravnik. Pravilo je, da če simptomi trajajo dlje kot dva dni, pokličite zdravnika. Posvetujte se z zdravnikom tudi, če imate hude bolečine v predelu oči, nenadno izgubo vida ali dolgotrajne oz. nejasne simptome.

Kako preprečiti nelagodje v očeh

Pogosto se ne zavedamo, kako intenzivno uporabljamo oči. Delo z računalnikom in prekomerna stimulacija, pa tudi suh zrak, prah in alergeni, da ne omenjamo sonca in vetra, lahko dražijo oči. Če želite preprečiti te možne dejavnike draženja, si vsak dan vzemite nekaj minut za telovadbo oči. Kratke vaje pomagajo razbremeniti oči. Za splošno zdravje pa so pomembni tudi uravnotežena prehrana, redna vadba in svež zrak.