Nevidna sila

V tem proizvodnem procesu se zdravilna snov razredči z mešanico etanola in destilirane vode, nato pa se ročno pretresa ali „ritmizira“. Ko v tem prostoru poteka potenciranje, je jasno, da morajo vrata ostati zaprta in da nihče ne govori. Okna so prekrita s folijo, ki zagotavlja zasebnost, hkrati pa prepušča dnevno svetlobo, saj so dobri svetlobni pogoji pomembni za postopek. Vse, kar bi lahko motilo postopek, ostane zunaj – v prostoru ni niti telefonov niti računalnikov.

Helga Betz že 30 let izvaja potenciranje. Niti rutina niti stroji ne določajo tega procesa. Ljudje, kot je ona, zagotavljajo potrebne impulze – v skladu z idejo nadaljevanja ritmičnih procesov narave. To načelo je osnova tega, kar Betz imenuje „triada“, saj je proizvodnja potenciranega pripravka razdeljena na tri faze – redčenje, ritmizacijo in počitek. Danes bodo potencirali izvleček rastline Pulsatilla (znane tudi kot velikonočnica) iz Weledinega zeliščnega vrta. Ta proces bo uporabljen za pripravo izvorne raztopine oziroma „matične tinkture“. Potenca D3 je namreč potrebna kot sestavina v Weledinem sirupu proti kašlju.

V steklenički za potenciranje se določen delež matične tinkture razredči z mešanico etanola in vode v vnaprej določenem razmerju. Sledi ritmizacija, pri kateri se tekočina v steklenički pretresa v ritmičnih gibih naprej in nazaj.

Trajanje tega postopka je odvisno od vrste in izvora izvorne raztopine, torej od tega, ali gre za rastlinsko ali mineralno snov. Helga Betz sedi na stolu, eno dlan drži pod dnom stekleničke, drugo pa okrog njenega vratu. Potenciranje zahteva harmonično gibanje, ki je dovolj močno, da tekočina zavrtinči in se zapeni. Betz ta proces izvaja z veliko koncentracijo in občutkom odgovornosti – navsezadnje pomaga ljudem dostopati do zdravilnih pripravkov.

Če raztopina, ki jo je treba potencirati, tehta več kot dva kilograma, se uporablja tako imenovana „gugalnica za potenciranje“. Betz postavi večjo posodo z mešanico v gugalnico in jo nato premika naprej in nazaj ročno. Za večje količine se uporablja stroj za potenciranje, nameščen na tirni konstrukciji. Posoda se premika naprej in nazaj v enakem ritmu, kot bi jo premikal človek, s čimer tekočina postane lažja.

Nazadnje sledi tretja faza „triade“: faza počitka. To je trenutek, ko Betz postavi tekočino na stran in jo pusti počivati. Konec faze počitka je vedno poseben trenutek – nastala je potenca. Matična tinktura Pulsatille je zdaj v potenci D1; „D“ pomeni decimalna potenca. Po Homeopatski farmakopeji (v Nemčiji HAB) je pri decimalnih potencah običajno določeno razmerje ene enote začetne snovi na devet enot tekočega topila.

Pri proizvodnji potence D1 se lahko razmerje matične tinkture in topila razlikuje glede na koncentracijo ali vsebnost matične tinkture, kar pomeni, da je lahko predpisano drugačno razmerje. Ker Weledin sirup proti kašlju zahteva potenco D3, je treba tekočino potencirati še dvakrat. Tako se en del pravkar proizvedene raztopine D1 razredči z devetimi deli mešanice etanola in vode. Po drugi ritmizaciji in fazi počitka nastane potenca D2, v naslednjem koraku pa D3.

Vsaka nadaljnja potencirana raztopina vsebuje manj začetne snovi. Po homeopatskih načelih pa to ne pomeni, da je rezultat manj učinkovit – ravno nasprotno. Bistveni del začetne snovi – njena informacija – se v potenciranju izrazi kot sila, ki jo prebudi ritem.

Helga Betz: „Nikoli ne bom pozabila, kako sem v zgodnjih dvajsetih letih prišla v Weledo in me je moj nadrejeni vprašal, ali bi želela poskusiti potenciranje. Že takrat sem imela veliko spoštovanje do tako posebne naloge, ki se jo je mogoče naučiti v posebnem izobraževalnem programu podjetja. Teoretično je metoda hitro razložljiva. Ključni vidik je, na primer, gibanje tekočine v vodoravni osmički, ki je simbol neskončnosti.

Toda teorija je le en vidik. V več kot tridesetih letih dela sem vedno znova opazovala sodelavce, ki so preizkusili potenciranje in bili presenečeni, kako težko je uskladiti gibanje s svojim lastnim ritmom. Nekateri so se odločili, da tega ne bodo nadaljevali, pri meni pa je bilo drugače. S procesom sem se takoj povezala.

Ali sem danes res sposobna opravljati tako pomembno nalogo? To vprašanje si zastavim vsak dan. Večkrat v teh letih je bil odgovor 'ne'. Takrat opravljam druge naloge, dokler se ne počutim dovolj pripravljeno, da se vrnem k temu, kar vidim kot svoje poslanstvo.“