Zdrava koža: zakaj je uravnotežen mikrobiom pomemben

Naša koža s svojo površino v velikosti od enega do dveh kvadratnih metrov tvori zaščitno pred zunanjim svetom - torej je najbolj zunanja zaščitna plast našega telesa. Predstavlja mejo med naših telesom in zunanjim svetom in nas ščiti pred zunanjimi vplivi. Poleg tega nas ščiti tudi pred preveliko izgubo tekočine. Da lahko koža optimalno opravlja svojo zaščitno funkcijo - ne le procese v koži temveč tudi procese v povezavi z mikrobiomom oziroma floro kože - mora dobro delovati.

Mikrobiom je skupni izraz za vse mikroorganizme, ki prebivajo v in na našem telesu, zlasti bakterije in glive, ki živijo v sožitju z nami. Pomagajo nam krepiti imunski sistem in se boriti proti mikrobom. Vsak človek v svojem telesu hrani približno toliko mikroorganizmov, kot telesnih celic - to je približno 20 do 40 bilijonov. Vendar pa se to število lahko močno spreminja, na primer zaradi uporabe antibiotikov. Ti mikroorganizmi živijo v različnih in na različnih delih našega telesa - na primer na koži, v ustih ali v črevesju.

Kožni mikrobiom je sestavljen iz neštetih mikroorganizmov, ki naravno živijo na naši koži in v najvišjih plasteh kože. Zdrav mikrobiom ne vključuje le bakterij, ampak tudi glivice in viruse. Ti mikroorganizmi so specializirani za življenje na naši koži. Hranijo se namreč z odmrlimi kožnimi celicami, sebumom, znojem in naravnimi olji kože. Prav tako podpirajo različne funkcije in procese naše kože. Na primer, prispevajo h kislemu pH kože, pomagajo ohranjati njene naravne barierne funkcije in jo branijo pred patogeni.

Mikroorganizmi obstajajo v simbiozi s kožo, kar pomeni, da je njihovo sobivanje koristno in potrebno za oboje. Zdravo ravnovesje s kožnim mikrobiomom omogoča koži, da optimalno izpolnjuje svoje zaščitne funkcije. Torej zdrava koža ima zdrav mikrobiom - in obratno.

Mikrobiom ni strukturiran na enak način na vseh predelih kože. Sestava mikroorganizmov je odvisna od tega, ali so kožni predeli bolj suhi ali mastni. Poleg tega se razlikuje tudi od osebe do osebe. Podobno diferenciacijo lahko najdemo v ekosistemih, v katerih je sestava živih organizmov odvisna od razmer v okolju. Na primer, tako puščava kot deževni gozd imata stabilne ekosisteme - vendar pa so rastline in živali, ki ju naseljujejo, drugačne. In tudi sama puščava in deževni gozd nista povsod enaka, ampak se razlikujeta glede na celino.

Having a large diversity of species is important for the stability and balance of an ecosystem. The higher the level of biodiversity, the better the ecosystem can withstand environmental changes and remain stable, balanced – and therefore healthy – as a whole. This also applies to the microbiome of the skin. The higher the bacterial diversity, the better the interaction of the microorganisms with the skin can prevent excessive growth of a single species or pathogen. This helps the skin to maintain a healthy equilibrium.

Velika raznolikost vrst je pomembna za stabilnost in ravnovesje ekosistema. Višja kot je stopnja biotske raznolikosti, boljše lahko ekosistem prenese okoljske spremembe in ostane stabilen oziroma uravnotežen - in zato zdrav - kot celota. To velja tudi za mikrobiom naše kože. Večja kot je bakterijska raznolikost, boljša je interakcija med mikroorganizmi in kožo, in lažje lahko prepreči čezmerno rast posamezne vrste ali patogena. To koži pomaga ohranjati zdravo ravnovesje.

Raziskave o interakciji med mikroorganizmi in kožo ter o načinu, kako nanjo lahko pozitivno vplivamo, so še v povojih. Za boljše razumevanje učinkov izdelkov za osebno nego in nego kože je potrebnih še več raziskav. Trenutno smo v procesu poglabljanja našega znanja o mikrobiomu kože in v tem kontekstu testiramo Weleda izdelke.

Več produktov in informacij o mikrobiomu prijaznih produktih bo še prišlo. 

1. Izobigajte se pretirani higieni: Prevroče in prepogosto tuširanje bo s kože odstranilo koristne organizme. Zaradi tega naša koža težko ostane v ravnovesju. Pogosto se na to odzove tako, da postane preveč suha ali mastna, kar lahko privede do prhljaja, mozoljev ali aken.

2. Zdrava prehrana: Z uživanjem raznolike sveže hrane lahko povečamo bakterijsko raznolikost v našem črevesju. Črevesne bakterije uspevajo na živilih, bogatih z vlakninami, kot so sadje, zelenjava, oreščki, stročnice in cela zrna. Fermertirana hrana pa vsebuje tudi bakterije, ki so koristne za črevesje. 

3. Zmanjšajte stres: Da bi telo, um in duh ostali v ravnovesju, je pomembno, da si redno vzamete čas za self-care rutine. Preživljanje časa v naravi ni le sproščujoče in dobro za vaše počutje, temveč je dobro tudi za vas in vaš mikrobiom.

4. Izogibajte se nepotrebnim antibiotikom: Antibiotiki ne vplivajo le na patogene, temveč tudi na koristne bakterije v našem črevesju. Črevesna flora pa potem potrebuje dolgo časa, da si opomore. Zmanjšana bakterijska raznolikost pa oslabi tudi naš imunski sistem.